Ob prelomu leta: Slovenska košarka tudi po zlatem 2017 še premika zgodovinske mejnike

Nastop Slovenije v Tokiu ni bil le v duhu olimpijskih iger; za druščino zbrano okoli Luke Dončića sodelovanje ni dovolj. Čudežni deček, ki je že prerasel obdobje prepričevanja, da gre za tisto prava stvar - v angleščini: The Real Deal, in je postal eden najboljših igralcev sedanjosti, zahteva zmage ter presežke. Z njim so sanje dovoljene in Luka Dončić je to prvič brez pomoči zlatega kapetana Gorana Dragića pokazal to poletje.

Kvalifikacije v Kaunasu uvod v noči brez sna
Slovenija je letos tretjič igrala v kvalifikacijah za olimpijske igre. Junija 1992 ji je v Zaragozi zmanjkal le en koš, v Atenah 2008 pa Peking ni bil realnost. Luka Dončić je letos v Kaunas vzel malo večji nahrbtnik, Košarkarska zveza Slovenije mu je zraven dala novega naturaliziranega košarkarja, Američana Mika Tobeyja, in 22-letni član Dallas Mavericks se je podal na pot. Sredi ene najbolj košarkarskih nacij na svetu je Slovenija premagala Angolo s 50 točkami razlike, nato Poljsko s 35 točkami prednosti, Venezuelo z 28, v finalu pa ob trojnem dvojčku Luke Dončića (31 točk, 13 podaj, 11 skokov) še gostiteljico Litvo s 96:85.

Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Jakob Čebašek, Žiga Dimec, Luka Dončić, Zoran Dragić, Gregor Hrovat, Edo Murić, Aleksej Nikolić, Klemen Prepelič, Luka Rupnik in Mike Tobey so si izborili nastop na olimpijskem turnirju z dvanajstimi udeleženci.

Sanjali smo z Dončićem, zbudila sta nas Batum in Mills
Žreb nam je za predtekmovanje določil Argentino, Japonsko in Španijo. Začetek sredi noči po slovenskem času je bil sanjski; svetovni podprvaki Argentinci so pokleknili (118:100), Luka Dončić pa je v epski predstavi dosegel 48 točk, kar je bil drugi najboljši dosežek posameznika v zgodovini olimpijskih iger po Brazilcu Oscarju Schmidtu leta 1988.

Japonska je bila sprehod po parku (116:81), tekma s svetovnimi prvaki Španci (95:87) pa je pokazala, da je Luka Dončić sonce, okoli katerega se vrtijo ostali slovenski košarkarji. Španci so po četrtfinalu z ZDA odšli domov, Slovenija pa je z zmago proti Nemčiji (94:70) napredovala v polfinale.

Tekmi s Francijo in Avstralijo sta bili za Luko Dončića prva poraza na uradnih tekmah v članski izbrani vrsti. Blokada Nicolasa Batuma ob metu Klemna Prepeliča za zmago v zadnji sekundi polfinala je in bo ostala ena od največjih bolečin v zgodovini slovenske košarke, predstava avstralskega organizatorja igre Pattyja Millsa (42 točk) pa je izbrance selektorja Aleksandra Sekulića prikrajšala za bronasto medaljo.

Slovenija četrta na svetu, Dončić prvi slovenski superzvezdnik
Nagrada za predstave v Tokiu je sledila po koncu iger: Luka Dončić je bil izbran v najboljšo peterko olimpijskega turnirja, Slovenija pa je na lestvici Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) napredovala na četrto mesto.

Čeprav je klubsko sezono drugič zapored sklenil v prvem krogu, je Luka Dončić v sezoni 2020/21 v ligi NBA postavil vrsto osebnih in zgodovinskih mejnikov. Njegov rekord po številu točk na eni tekmi je zdaj 46 točk, rekord podaj je v tej sezoni dvignil na 20 na eni tekmi, prav toliko pa ostaja njegov rekord po številu skokov na tekmo. Pri 22 letih in 68 dneh je postal četrti najmlajši igralec v zgodovini lige s 5000 doseženimi točkami (pred njim so le LeBron James, Kevin Durant in Carmelo Anthony), postal pa je prvi NBA igralec, ki je na prvih sedmih tekmah končnice trikrat dosegel trojnega dvojčka, ter najmlajši v zgodovini lige s trojnim dvojčkom na gostovanju. Ob tem, da je bil drugič zapored izbran v prvo peterko lige NBA in začetno postavo tekme zvezd, je letos postal obraz naslovnice za video igro NBA 2K22, v začetku avgusta pa je sredi Ljubljane podpisal petletno pogodbo z Dallas Mavericks za 207 milijonov dolarjev, kar je najvišja vsota v zgodovini lige NBA za igralca, ki je bil prej plačan po pravilih novinca. S tem je postal tudi najbolje plačani slovenski športnik v zgodovini.

In še kar prva v Evropi
Čeprav se je zamenjalo že nekaj generacij, je slovenska moška košarkarska reprezentanca stalnica na največjih tekmovanjih. Najvišjim mestom se je prvič približala 2005 v Beogradu, 2009 na Poljskem je bila le koš oddaljena od zmage v polfinalu EP, na svetovnih prvenstvih je bila kljub številnim posameznikom iz lige NBA prekratka, vrhunec pa je dosegla 2017 v Carigradu, ko se je zavihtela na evropski vrh.

Naslov evropskega prvaka bo zaradi spremembe tekmovalnega sistema in koronske pandemije branila septembra 2022 v Nemčiji, zelo verjetno tudi z delom naslednje generacije, ki po uspehih v 2021 obeta nova plodno desetletje slovenske košarke.

Slovenija je bila v letu 2021 v seštevku izidov članske in mlajših reprezentanc v moški konkurenci vodilna reprezentanca v Evropi. Osvojila je tri medalje na ravni evropskih prvenstev; moška reprezentanca do 20 let je bila zlata, fantje do 18 let so osvojili srebro, dekleta do 16 let pa so bila tretja.

Ob tem sta se prvič v zgodovini reprezentanci fantov in deklet do 16 let uvrstili na svetovni prvenstvi. V 2022 bodo tam nastopile le tri evropske reprezentance - poleg Slovenije še tradicionalni košarkarski veselili Francija in Španija.

Dekleta se bodo lahko 2023 dokazala pred domačo publiko
Slovenija je 2013 gostila evropsko prvenstvo za moške deset let pozneje pa se bodo v Kopru, Celju in na koncu v Ljubljani merile najboljše ženske reprezentance v Evropi. Košarkarska zveza Slovenije je prevzela vlogo gostitelja, saj se zaveda, da ima slovenska ženska reprezentanca potencial za najvišja mesta.

Ženska reprezentanca je 2017 prvič igrala na evropskem prvenstvu, 2019 se je prvič prebila iz skupinskega dela, po letošnjem prvenstvu v Franciji pa je sledila pomembna menjava na selektorskem mestu; Damirja Grgića je zamenjal eden največjih strokovnjakov za žensko košarko v Evropi Grk Georgios Dikeulakos, ki ima priložnost, da Niko Barić, Tejo Oblak, Evo Lisec in ostala dekleta popelje na pot zlatih fantov iz Carigrada 2017.