Edo Murić, kapetan moške članske reprezentance
Mesec dni brez stika z žogo“Žoge se nisem dotaknil že dober mesec. Prvič v življenju sem se znašel v položaju, ko si enostavno nisem mogel urediti treninga v dvorani. Zdaj, ko so se razmere malce sprostile, omejitve pa razrahljale, sem šel na katerega od zunanjih igrišč malce metati na koš, kar je bilo pravo olajšanje po tem, ko sem doma skrbel za telesno pripravo in moč. A to pač ni šport, ki ga obožujem. Potrebujem žogo, soigralce, igrišče. Le tako lahko uživam v treningu, zato zares komaj čakam na skupinske treninge. Po dolgem premoru sem prvič obroč zgrešil za kakšne tri metre, a potem sem se hitro vrnil v rutino. Občutki so se hitro vrnili, podobno kot, na primer, pri vožnji s kolesom. Komaj čakam, da začnemo normalno trenirati. ”
Sezona verjetno že končana
“Stanje je trenutno je zares čudno. Liga ABA, v kateri sodeluje moj klub, Cedevita Olimpija, uradno še ni končana. Čakamo odločitev Evrolige, ta čaka na poteze Lige NBA. Sam ne vidim načina, kako bi lahko končali to sezono. Že tu, na področju nekdanje Jugoslavije, namreč klubi trenirajo neenakovredno, imajo različne pogoje, nekateri so malce ‘politično’ priviligirani in lahko trenirajo, v Sloveniji, na primer, se zares striktno držimo ukrepov in omejitev. Iskreno menim, da moramo to sezono končati, jo pozabiti in upati, da bodo pogoji za naslednjo sezono za vse enakovredni.”
Zaradi prestavitve še za leto dni bolj izkušeni
“Glede na to, da so Goran Dragić, Anthony Randolph in Gašper Vidmar sporočili, da nanje v reprezentanci ne moremo več računati, nam prestavitev olimpijskih kvalifikacij v luči mladosti izbrane vrste in nabiranja izkušenj pride celo prav. Želim si, da bodo vsi, ki bodo pozvani, zdravi, potem pa bo potrebno pokazati vse, kar znamo, in da imamo, če pride slovenska izbrana vrsta na kvalifikacije popolna, dobre možnosti za preboj v Tokio.”
Pogrešam pravo tekmovalost
“Seveda se v vsaki stvari najdejo tako pozitivni kot negativni odtenki. Sam sem se tako v obodbju karantene bolj posvetil vlogi očeta in naše sanjsko stanovanje v Ljubljani. A vseeno si želim predvsem normalnih treningov in tekmovalnosti. Manjka mi zmag, pravega naboja. Težko mi je namreč od žene pričakovati, da mi bo nenehno pustila zmagovati pri kartah samo, da bi sam obdržal pravi ritem. Upam, da se to stanje ne bo preveč zavleklo in da se ne bo ponovilo in da je bilo vse skupaj samo opozorilo za to, da bomo bolje pripravljeni na nov način življenja.”