KZS praznuje 70. rojstni dan

PRAZNOVANJE 70. ROJSTNEGA DNE KOŠARKARSKE ZVEZE SLOVENIJE NA LJUBLJANSKEM TABORU

Slavnostno leto se bo s posebnim presenečenjem nadaljevalo junija, glavno praznovanje ob 70-letnici pa se bo odvilo jeseni, ko bo luč sveta ugledal film o nepozabni poti slovenske izbrane vrste na evropski prestol.  Ob številnih aktivnostih na KZS pripravljamo kar nekaj novosti in številne zanimivosti, ki jih bomo delili s slovenskimi košarkarskimi klubi in ljubitelji košarke. Še posebej zanimivo rubriko smo pripravili na naših socialnih medijih, v kateri vam bodo predstavili 70 tako ali drugače zanimivih dejstev povezanih s košarko.

Za pokušino začenjamo 15. januarja 1950, ko je bila na ljubljanskem Taboru ustanovna skupščina KZS. Košarkarska društva in zveze so bile pred letom 1950 del Fizkulturne zveze Slovenije (FZS), organizacijske težave pa so botrovale temu, da se je ustanovila samostojna zveza. Leta 1949 je Zveza športnih iger Slovenije imenovala iniciativni odbor, ki naj bi pripravil ustanovno skupščino, vodil pa ga je Adi Klojčnik.

Ustanovitelji Košarkarske zveze Slovenije so bili Tine Benedičič, Adi Klojčnik, Danilo Erbežnik, Vojmil Šerbec, Marko Deu, Stane Fugina, Tugomir Vozelj, Peter Breznik, Dušan Kit in Miran Počkar.

Prvi predsednik Košarkarske zveze Slovenije je postal Tine Benedičič, Adi Klojčnik prvi, Alfonz Ledinek pa drugi podpredsednik. Sekretarja sta bila Peter Breznik in Tilka Završnik (kasneje Gajšek), strokovni referent Miloš Kosec, Tine Supančič je skrbel za finančno-materialno poslovanje, dr. med. Anton Lavrič pa za zdravstvo. V nadzornem odboru so sedeli Tomaž Šaunik, Karel Daneu in Stane Fugina, disciplinsko komisijo je vodil Adi Klojčnik, tehnično pa Milorad Pecinič.

Skupščina je sprejela naslednje temeljne naloge:
- skrb za množičnost košarko posebno med mladino v mestu in na vasi med delavci in šolsko mladino,
- skrb za dvig kakovosti košarke v Sloveniji,
- skrb za vzgojo strokovnega kadra,
- vzgoja svojih članov v duhu amaterskih načel,
- izgradnja športnih objektov skupaj z Zvezo športov Slovenije,
- nadzorovanje dela klubov in sekcij ter nadziranje uporabljanja obstoječih košarkarskih objetov,
- skrb za tesno sodelovanje z Zvezo za telesno vzgojo "Partizan", kakor tudi z ostalimi športnimi zvezami,
- skrb za izdajo strokovne literature in najrazličnejšega propagandnega materiala,
- skrb za zbiranje vseh načrtovanih in ostalih dohodkov,
- dajanje avtentičnih tolmačenj pravilnikov, katere je izdala.

Košarkarska zveza Slovenije je ob koncu leta 1950 združevala 19 sekcij in imela 630 članov. Sedemdeset let kasneje je v krovno slovensko košarkarsko organizacijo včlanjenih 134 registriranih klubov oziroma društev. V letošnji tekmovalni sezoni ima od kategorije U13 pa vse do članske kategorije podeljeno pravico nastopa 8.929 domačih igralcev in igralk ter 206 tujcev in tujk. Od leta 2000, ko je bil vzpostavljen nov registracijski sistem, je vseh registriranih domačih igralcev 44.445, tujcev pa 1.668.

Dragi košarkarski navdušenci, praznujte skupaj z nami in navijajte za našo košarko. Mi si želimo še dodatnih 70, 700 ali pa 7000 let slovenske košarke.